Večina podjetniških odločitev izhaja iz strahu … pred izgubo, napako, pred tem, kaj bodo rekli drugi. Kaj pa, če bi bilo drugače?

V teoriji smo vsi genialni, v praksi pa večino časa preživimo z občutkom, da smo sredi neskončne borbe, kjer popuščanje pritiska pomeni poraz. Kaj pa, če bi naša dejanja izhajala iz ljubezni? Do tega, kar delamo, do ljudi, ki jih vodimo, do poti same, brez strahu pred posledicami. Da namesto pretiranega nadzora zaupamo sebi in procesu.

V podjetniškem svetu to zveni naivno. Imamo strategije, KPI-je, poslovne načrte … in vse to je odlično in potrebno. Vendar ob retrospektivi večinoma ugotovimo, da so največji dosežki nenačrtovani in bolj posledica vztrajnosti kot pa brilijantnega planiranja. “Načrti niso nič vredni, proces načrtovanja je pa neprecenljiv” je citat Dwighta D. Eisenhoverja. Ampak kako potem voditi podjetje?

Na kavč panelu bo govora o zaupanju, gradnji kulture v podjetju in premagovanju strahu, ki prepogosto oblikuje našo podjetniško pot. O razliki med vztrajnostjo, ki gradi, in tisto, ki izčrpava.

Love not fear. Lažje reči kot živeti, ampak vredno poskusiti.